Svetimo, svetimo, zvezde srebrne …

Ko se mi počasi odpravljamo spat, se na nebu marsikaj dogaja. Prebudijo se zvezdice, pomanejo si oči, umijejo svoja lica, počešejo svoje lase in se odpravijo na svoje mesto na nebu. In svetijo, velike in male. A najmanjša med njimi zaspi. Zamudi enkrat, zamudi dvakrat, na Zemlji je zato kaos.  Boter Mesec se razjezi in jo za kazen pošlje na Zemljo. Mala zvezdica je žalostna, išče prenočišče, sreča sladoledarja, čarovnika in mesečnika, ki ji v zameno za zlat las dovoli pogledati botra Mesca skozi teleskop. O njenih zlatih laseh sliši tudi razbojnik Cefizelj, ki jo zvabi k sebi domov, kjer naj bi jo postrigel. Zvezdica ga nauči pisati besedo ljuba, kar tudi povzroči, da namesto kamna v prsih razbojnika začne biti srce.  Za to dobro delo sme zvezdica nazaj domov.

Ali ste že ugotovili, o kom govorim? Vam je znana pravljica? Enostavni zaplet, enostavni razplet in sporočilo, da dobrota ter ljubezen premagata zlo. Vse to so v torek, 14. 5., v ribniškem Domu starejših občanov na otroški način predstavili učenci neobveznega izbirnega predmeta Umetnost pod mentorstvom Uršule Jaklič Žagar. Prikazali so nam otroško razigranost, malo plesa in čisto nič treme. In lahko bi rekli, da niso bili nič kaj zaspani kot naša Zvezdica Zaspanka.

Vanja Novak