Skupaj s Sončkom v pomlad
Za belo ograjo zazeleno je
tiho pomladno drevo
in srce moje vzdrhtelo je,
o, kako je bilo lepo.
Srečko Kosovel
Čudovito prebujanje narave, jutranji sončni žarki, ki oznanjajo pravi dan s čisto svetlobo, ptičje petje in vonj ponovno nastalih cvetov… Ja, prišla je pomlad! In nas spomnila, da je že skrajni čas, da ponovno naredimo kak KORAK S SONČKOM!
Ne da bi prav dolgo razmišljali, so učenci 4.b OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica najprej poskrbeli, da so se zbudile še čebelice. No, seveda ne tiste čisto prave čebelice, ki bi ves čas brenčavo letale in po pomoti še koga pičile. Kar sami so izdelali precej bolj umirjene, a morda celo bolj pridne čebelice, s katerimi so v marcu odšli na obisk v VDC Ribnica. Tu nas je pričakalo veliko dobre volje, ki je sijala z obrazov naših gostiteljev. Za začetek smo jih pozdravili z radovednimi očmi, ki so ob ogledu prostorov Varstveno delavnega centra v Ribnici postajale vse bolj presenečene in navdušene nad ogledanim.
Kaj vse naredijo pridne roke uporabnikov VDC-ja! Unikatni prti, torbice, družabne igre, pručke, lončeni izdelki, obeski, slike, in še in še. Vsekakor čudoviti izdelki, začinjeni z dobro voljo, ki je v delavnicah VDC-ja opazno prisotna. Ko pa svoje pošteno delo začinijo še s pridihom glasbe, kjer čarobno palico držita Žiga in Lidija, je uspeh zagotovljen.
Tokrat so v svojo glasbeno delavnico povabili še ribniške četrtošolce, ki so se na začetku pošteno presenečeni vključili v skupni tolkalni orkester. Vsa ta intenzivna čustva, prepletena s prijetno negotovostjo gostov in gostoljubjem gostiteljev, so ustvarila čudovito in ravno prav skrivnostno pomladno glasbeno pravljico.
Po izmenjavi darilc, najboljšem soku in najbolj sladkimi piškoti so se četrtošolci polni vtisov počasi odpravili proti šoli. Kljub temu, da jih je čakalo nadaljevanje ustaljenega šolskega dne, pa niso mogli kot običajno pričeti z delom po svojem urniku. Šele obljuba o ponovnem srečanju z našimi gostitelji iz VDC-ja jih je pripravila k reševanju matematičnih nalog. Obljuba pa vedno dela dolg, torej pridemo!
SONČEK, kmalu bomo spet skupaj odkorakali na pot!
Tekst in foto: Katja Rus
